Ročna limfna drenaža
Limfa
je ostanek tekočine, ki se skozi kapilare precedi v medcelične prostore
in se tako ne vsrka nazaj v krvni sistem. Limfna tekočina je ob
cirkulaciji krvi s katero je tesno povezana, funkcionalni sistem, ki
zagotavlja odtok limfne tekočine oziroma limfe. Izvor limfe je dejansko
krvni sistem, filtrira pa se skozi stene kapilar.
Limfna kapilara je grajena podobno kot krvna kapilara le, da je bolj
odprta in vanjo vstopajo tudi tiste snovi, ki zaradi svoje velikosti
niso mogle v krvni sistem. Te tanke žilice sestavljajo gosto mrežo
"limfni sistem", ki v telesu deluje kot čistilni oziroma t.i. drenažni
sistem.
Mreža tankih limfnih žilic se zlije v večjo limfno
žilo, v še večjih limfnih žilah ali mezdovic pa se oblikujejo v limfno
žilni sistem, ki vedno spremlja odtočni del limfnega sistema "vene".
Večje mezgovice gredo skozi bezgavke "drobne tvorbe", ki opravljajo
čiščenje limfe. Bezgavke so naš obrambni sistem, saj vsebujejo veliko
obrambnih celic, sposobnih "fagocitirati" oziroma posrkati in uničiti
škodljive dele, druga vloga pa je lahko sprožiti mehanizme za drugačen
način nevtralizacije, zato so bezgavke ob vnetjih povečane.
Če limfa ne bi mogla odtekati, bi se kopičila na
krajih, kjer nastaja. Kakršna koli okvara sistema ali pa motnje v
mehanizmih, ki uravnavajo nastajanje limfe, vodi do zastoja limfe in
limfendema "otekline". Najpogosteje in najhuje prizedane spodnje
okončine, lahko pa se pojavijo povsod drugod. Limfa in odpadne snovi, ki
se zadržujejo v tkivu, so idealno gojišče za bakterije, zato se hitreje
naselijo in razvijejo tam kjer se pojavi že delni zastoj. Posledice
limfnega zastoja se kažejo na koži, tkivu in celotnemu slabšemu počutju
in zmogljivosti človeka. Zastoj oziroma edem lahko tišči in pritiska na
sosednje žile in živce to pa je tudi vzrok za bolečino. Na zastoj limfe
vplivajo tudi: premalo gibanja, nepravilna prehrana, pretesna obleka,
mraz, vročina.
TEHNIKA
Cilj
ročne limfne drenaže je uravnovesiti tekočine v telesu. Je tehnika
oziroma terapevtska metoda s katero odpravljamo odvečno tekočino iz
medceličnih prostorov. Tehnike limfne drenaže izvajamo s počasnimi
nežnimi gibi. Gibi sledijo limfnemu obtoku ter stimulirajo krčenje
limfnih žil. Pritisk se glede na potrebe telesa veča ali manjša, smer
naraščujočega pritiska poteka v smeri odtekanja limfe. Pritisk ne sme
biti takšen, da bi koža pordela. Tehnike limfne drenaže prav tako
zmanjšujejo bolečino.
KDAJ PRIDEMO NA LIMFNO DRENAŽO?
Imamo številne indikacije, najpogosteje pa jo izvajamo pri naslednjih stanjih:
-otekline nog
-otekline rok in vek
-pri slabi odpornosti telesa in pri pogostih psihičnih in fizičnih naporih
-odlična terapija pri odpravi celulita in po operacijah (liposukcija)
-obvezna terapija pri kavitaciji (nekirurška liposukcija)
-pri odpravi aken
-pri odpravi kuperoze
-pri specialnih negah obraza
kONTRAINDIKACIJE ZA LIMFNO DRENAŽO
-metastaze
-visoka temperatura
-lokalna vnetja
-hujše oblike kardiovaskularnih obolenj
-tuberkoloza
-spolne bolezni
Limfna drenaža ima zelo ugodne preventivne in terapevtske učinke:
-drenažni učinek (odstranitev odpadnih snovi, toksinov iz telesa)
-izboljšamo odpornost telesa
-protibolečinsko delovanje
-protistresno delovanje
Ročno limfno drenažo ponavljamo večkrat, popolnoma nesmiselno jo je opraviti le enkrat.